Na Javni holding Maribor v prvi skupini prešlo 32 zaposlenih

JHMB 32 zaposlenih

Javni holding Maribor (JHMB), ki je bil ustanovljen septembra lani in ima prostore v poslovni stavbi na Zagrebški cesti 30, je danes uradno dobil svoje prve sodelavce. Po zaključenih pravno-formalnih postopkih je bilo namreč s 15. januarjem na JHMB prezaposlenih skupno 32 delavcev z Energetike Maribor, Mariborskega vodovoda, Marproma, Nigrada, s Pogrebnega podjetja in Snage.

Omenjena prva skupina vključuje zaposlene s področij prava in kadrov, nabave ter javnih naročil, z njihovim prihodom v prostore JHMB pa ta tudi uradno začenja z operativnim delovanjem. Pred tem je bila v zadnjih mesecih že izvedena vrsta različnih aktivnosti, s katerimi smo v razmeroma kratkem času spravili JHMB s točke nič do operativnosti. V skladu z začrtano strategijo bo 1. februarja letos sledil prenos druge skupine zaposlenih z mariborskih javnih podjetij na JHMB, kamor bo takrat prešlo še 51 sodelavcev s področij financ in računovodstva, informacijske tehnologije ter strateškega komuniciranja in marketinga.

Skupno bo tako JHMB v kratkem zaposloval 83 sodelavcev, ki so oziroma bodo pod okrilje nove skupne družbe preneseni ob upoštevanju določil 75. in 76. člena Zakona o delovnih razmerjih. Ta med drugim zagotavljajo ohranitev dosedanjih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja najmanj 1 leto po prenosu in kontinuiteto zaposlitve. V prvi fazi bodo delovna mesta zaposlenih na JHMB sovpadala z njihovimi obstoječimi na matičnih podjetjih, po prehodnem obdobju enega leta, ko bodo natančno opredeljeni vsi delovni procesi, pa je načrtovana vzpostavitev nove organizacijske strukture. Pri tem bomo, tako kot v že izpeljanih postopkih, še naprej sodelovali z vsemi reprezentativnimi sindikati in s svetom delavcev.

Maribor je bil do ustanovitve JHMB eno od redkih mest v tem delu Evrope, ki je imelo svoje gospodarske javne službe razpršene po več podjetjih. Zato je glavni namen ustanovitve JHMB povezati podjetja, ki jih izvajajo, in konsolidirati ter optimizirati njihove skupne službe, da bodo nudile čim boljšo podporo matičnim podjetjem. Slednja pa se bodo lahko še bolj osredotočila na izboljšanje svojih storitev, ki so eden ključnih dejavnikov za kakovost vsakdanjega življenja v mestu.

Prav tako je od delovanja JHMB moč pričakovati učinke na finančnem področju, ki bi po ocenah strokovnjakov lahko bili vidni v treh letih, predvsem v obliki zmanjšanja stroškov iz naslova povezanega delovanja in skupne nabave podjetij. To bo zelo pomembno tudi za želeno ohranitev sedanjih cen komunalnih storitev za uporabnike; končne cene so sicer odvisne od več dejavnikov, pri čemer na določene neposredno ne moremo vplivati, lahko pa z doseženimi prihranki iz skupnega delovanja poskušamo čim dlje ohraniti njihov trenutni nivo.